Avtor: Urednik

Nepremičnine Izola so definitivno moja velika želja

avtor Urednik dne

Ko enkrat zakorakaš v srednja leta in imaš vsega dovolj, takrat se vprašaš, kaj sploh si in če si sploh srečen, to se je zgodilo meni in ko sem si skušal odgovoriti in najti eno stvar, ki me osrečuje, sem bil šokiran, ker tega nisem živel, neprestano pa sem sanjal, da bom enkrat prišel do nepremičnine Izola in da bom na stara leta živel na obali. Ne vem zakaj sem verjel v to in ravno zato, mi trenutno življenje ni bilo pomembno, ker sem vedel ,da sedaj moram stisniti zobe, da bom potem lahko užival.

Imel se družino za katero je bilo potrebno poskrbeti, nobeden mi ni pomagal, vse sem moral sam, tako sem leta in leta delal, da je lahko moja družina živela lepo življenje, da so otroci lahko rasli sproščeno in imeli brezskrbno življenje, vedel pa sem, da bo enkrat napočil čas, ko bom prišel do nepremičnine Izola, čeprav  mi ni bilo jasno kako, ker nisem imel denarja, vse kar sem zaslužil je šlo sproti za življenje.

No pa naj kdo reče, da sanje niso resnične. Po naključju sem spoznal starejši par in po določenem času, sta mi rekla, da imata stanovanje na obali in da ga ne potrebujeta, če želim kdaj pa kdaj iti tja uživat z družino, vidite kako sem prišel do nepremičnine Izola, tako sem lahko družini omogočil lepe počitnice. Kako sem bil hvaležen temu starejšemu paru, marsikaj sem jim naredil za uslugo in res sta me imela rada, jaz pa sem bil presrečen in mi ni bilo težko, ker sem prišel do nepremičnine Izola prav zaradi njiju. Življenje ti včasih odpre vrata in meni so se na pol in to je bilo dovolj, ker sem lahko čez nekaj let po majhni ceni stanovanje odkupil in tako prišel do svoje nepremičnine Izola, ki sta mi jo prodala v zahvalo, ker sem jima vedno stal ob strani. Delajte dobro in imejte želje, tako bo življenje vedelo, kaj si želite in vam bo lahko dalo, kot sem jaz prišel do nepremičnine Izola, ker sem bil dober človek in seveda še bom naprej.…

Če bi le prej vedela, kaj je karpalni kanal, ne bi sprejela te službe

avtor Urednik dne

Odločitev je bila težka, kajti ne da ne bi rada imela trenutne službe, potrebovala sem večjo plačo, zato sem se odločila za drugo službo, ki mi je bila ponujena, če bi prej vedela za karpalni kanal, predenj sem sprejela novo službo, bi sigurno ostala v stari. 

Jaz pa sem videla samo dobre plati te službe, sedenje na toplem, v lepi pisarni, kjer imam svoj mir in večjo plačo na koncu meseca. To so bile vse moje prioritete zakaj sem se odločila za to službo, a po dveh mesecih sem doživela šok, ker sem dobila od zdravnika izvid karpalni kanal in priporočljiv operativni poseg. Prav nič mi ni bilo jasno, kako sem jaz lahko po dveh mesecih tako poškodovala zapestje. Začela sem se spraševati, kako bom nadaljevala mojo službo, kaj bom naredila, da bom lahko naprej delala. Šla sem po opornico, telovadila in razgibavala zapestje. Nikakor pa se nisem sprijaznila z dejstvom, da imam karpalni kanal in da bo potrebna operacija. Kakšna operacija, nočem operacije, sploh pa ne po dveh mesecih.

Prepričana sem bila, da sem preobremenila zapestje in da če bom sedaj naprej pazljiva, ne bom potrebovala operacije, kajti pozdravila bom karpalni kanal v to sem prepričana. Tako sem imela opornico na roki vedno, ko sem bila v službi, občasno sem jo dala dol in razgibavala zapestje. Bila sme tudi pazljiva, v kakšnem položaju imam roke. Vse to je pripomoglo, karpalni kanal sicer ni izginil, bolečine pa so bile veliko manjše, ponoči pa nisem imela več mravljincev v roki. 

Več o težavah z zapestjem si lahko preberete na www.kirurgijaroke.si.

Prepričana sem, da človek danes zase lahko naredi ogromno, da se ne smeš prepustiti usodi in kar pravijo zdravniki, če bi jaz poslušala nasvet, bi sedaj imela bolniško in čakala bi na operativni poseg, ker karpalni kanal se operira, okrevanje pa je precej dolgo. Tega si ne morem privoščiti in do sedaj mi gre odlično z mojimi metodami.…

Matice so lahko zelo zabavne, ko jih spremenimo v igračo

avtor Urednik dne

Moj oče mi je vedno pravil, da se z orodjem ne smem igrati toda matice niso orodje. To je bil moj izgovor iz otroštva, ki sem se ga spomnila, ko sem nekega dne pospravljala predale in so mi v roki ostale matice, ki so se nekako znašle na dnu predala. 

In takoj, ko so se znašle matice v moji roki, se je v moji glavi zgodil filmski flashback, ki me je peljal več kot trideset let nazaj. To je bil dan, ko me je moj oče zalotil v njegovi omari z orodjem. Seveda sem natančno vedela, da se ne smem igrati z njegovim orodjem, toda jaz se nisem igrala z orodjem. 

V njegovi omari z orodjem sem našla zalo zabavno igračo – matice. Seveda nisem vedela, da bom našla matice v njegovi omari, dejansko sem šla v njegovo delovno omaro iskati nekaj novega.

Trideset let nazaj nismo imeli interneta, nismo imeli vseh programov, kjer bi lahko gledali risanke. Takrat smo se morali znajti kakor smo vedeli in znali. In jaz sem se znašla tako, da sem se tisti dan odločila, da bom našla nekaj novega.

In seveda sem našla nekaj popolnoma novega in drugačnega. Našla sem matice, oziroma škatlo matic. Ne vem če ste opazili, toda matice so lahko zelo zabavne. Sploh v tistih časih so bile zame nekaj popolnoma norega. Lahko se lepo zlagajo, lahko se mečejo, lahko nadomestijo ščinke. Preden je moj oče prišel domov, sem se kar lepo zaigrala. Matice so bile razgrnjene po celotni sobi  v trenutku, ko je moj oče stopil v sobo. Najprej se je jezil, saj je mislil, da se igram z njegovim orodjem, kar bi lahko bilo zelo nevarno, toda ko je videl, da se igram z maticami se je le nasmehnil in me pustil, ker je bil vesel, da sem našla inovativne načine igranja.…

Imeli smo obhajilo in iskali smo razvijanje fotografij, da bomo lahko imeli lep spomin

avtor Urednik dne

Vsak svečan dogodek je lep in prav je, da imamo slike za spomin. Še kako je nekaterim žal, če niso naročili fotografa, ker je imeti doma slike res nekaj lepega. Mi smo imeli tokrat obhajilo in iskali smo razvijanje fotografij, kje bi bilo ugodno in dobro. V našem kraju je bil samo en fotograf, ki pa je bil zelo površen in drag.

Sama nisem imela nobene želje, da bi razvijanje fotografij opravila pri njemu. V bistvu nisem niti imela želje, da vidi naše slike. Nekako mi človek enostavno ni simpatičen, tako sem pogledala koliko razvijanje fotografij stane preko spleta. Ta možnost se je kar dosti razvila in marsikdo na ta način opravi razvijanje fotografij, ker je enostavno, hitro in ni drago. Sama sem tako našla eno stran, kjer sem na računalniku označila vse slike, katere sem želela razviti in poslala. Ne boste verjeli, da sem jaz imela čez tri dni doma album z slikami. Takšna ideja je fantastična, takšno razvijanje fotografij me je očaralo, od sedaj naprej bom vedno na ta način opravljala razvijanje fotografij. Končno si bom uredila vse slike za nazaj, sedaj vidim zakaj nisem sproti razvijala fotografij, ker mi je enostavno bilo odveč dati slike na ključek in si potem vzeti čas, da grem po njih.

Tudi vam bo takšno razvijanje fotografij všeč, poglejte si preko spleta, kajti ko imaš enkrat to možnost, potem ne bom uporabljal nobene druge. Jaz sem res srečna, tisti teden sem naredila 4 albume, te slike pa so čakala na računalniku predolgo. Sedaj mi je razvijanje fotografij enostavno, nič več preveč porabljenega časa, nič več problemov v kateri album bom zlagala slike, ker enostavno pridejo v knjigi. Tako zame več ne obstaja nič drugega, kot samo razvijanje fotografij preko spleta. 

…

Tudi restavracije imajo lahko prav lepe tende, kjer se po vrhu raztezajo brajde

avtor Urednik dne

Restavracije in njihove tende lahko še kako pritegnejo nove goste. Ko pride vikend, ponavadi vedno nekam gremo, kajti če ostanemo cel vikend doma, potem smo vsi po vrsti tečni, predolg je dan, da bi bili doma in nič počeli. Tako smo tokrat obrali izlet, šli smo peš v sosedni kraj, nismo imeli namena jesti kosila zunaj, potem pa smo videli, da je restavracija naredila novo teraso, smo se odločili ,da gremo tja na kosilo. Prej še niso imeli lesene tende, ki so jo naredili sedaj, po vrhu pa so bile brajde. 

Vse skupaj je res izgledalo lepo, ker je sama restavracija v naravi, obkrožajo jo gozdovi in potoček, je res nekaj lepega, da lahko kosilo poješ v takem ambientu. Te lesene tende, tako kot je bila tukaj so  res lepe, naredijo tisto domačnost, po vrhu so rasle brajde in ponekod je že bilo zrelo grozdje, tako da če si se stegnil, si si lahko utrgal tudi kakšne grozd.

Sama sem to naredila prva, da sem si utrgal en grozd, ko je prišel natakar pa je še povedal, da to grozdje ravno zaradi strank ni popolnoma nič škropljeno in da si ga lahko privoščimo, kolikor nam je volja. To pa so lepe tende, ki ti nudijo senco in še grozdje. 

Tako smo imeli res lepo dopoldan in na koncu jedli kosilo v restavraciji na prostem, če ne bi bilo tende, si resnično verjeno ne bi privoščili kosila, to je bilo to, kar nas je pritegnilo. Ko sem vprašala, kako dolgo že imajo tako urejeno, je natakar rekel, da je to na novo in da res dobijo full pohval, kako je prišlo lepo. Torej naš izletniški dan se je končal z kosilom, zaradi tende pa smo lahko posedeli dlje, ker nam je dajala lepo senco in do nas sonce sploh ni prišlo.

 …

Senčila so na plaži še kako pomembna, da nas ne opeče sonce

avtor Urednik dne

Ste kdaj ležali na plaži, ko je bilo oblačno in se niste namazali z kremo, pa vas je sonce vseeno opeklo? No, to se je zgodilo meni, pa ni res, da nisem imela celo senčila, imela sem marelo in pod njo ležala cel dan, je pa res da se nisem namazala. Čez dan nisem nič čutila,  zvečer pa je bil alarm, ker me je vse peklo. Seveda sem se spraševala, kako mej e opeklo, če pa je bilo oblačno. No, tako nevarno je danes naše sonce in brez senčila nikar ne hodite na plažo.

Najlepše je to, če le morete, da greste na plažo zjutraj in zvečer. Tako boste poskrbeli za svojo kožo in še senčila ne boste potrebovali, ker sonce še ne bo tako močno. Sama imam rada jutra na plaži, meni osebno so najlepši del dneva, je pa res, ko imate otroke se vse to spremeni in na plažo greste ravno takrat, ko je sonce najvišje, ker drugače ne gre. Če ste med temi starši, potem vam pride v poštev samo močna zaščitna krema in seveda različna senčila, ni važno katero izberete, samo da je, ker drugače vas bo močno sonce opeklo.

Je pa res, da mene je opeklo, ker je bila tista mala oblačnost, če je na nebu res veliko oblakov, kot tako, da bi se pripravljalo na dež, potem ste varni tudi brez senčila, brez skrbi. Poletja so lahko res nevarna glede sonca, prav nič ni nežno to sonce, opeče nas lahko že v eni uri, zato senčila na plažo in bo. Nikar ne misite, da jih ne potrebujete, senčila so sestavni del opreme za na plažo, pomembna kot kopalke. Poskrbite za svojo varnost na plaži, torej, sončna očala, sončna zaščitna krema, senčila, lepo čisto morje. Pa bo dopust popoln. 

…

Dvoslojni parket sem dobil za poročno darilo

avtor Urednik dne

Z partnerko sva imela vse na kupu, vendar sva si sama tako naredila, hotela sva biti poročena, predenj se vseliva v novo hišo, tako sva tisto leto imela vse, delo na hiši, poroko in žena je bila noseča. A najlepše darilo za poroko je bilo od mojih prič, ker so mi podarili dvoslojni parket v kateri koli trgovini in katerokoli obliko in barvo. 

To je bilo zelo zanimivo, ker bi mesec pred poroko lahko položil talne obloge, pa je moj prijatelj, ki je bil kasneje priča, kar nekaj zadrževal, da sedaj nima časa, da greva skupaj pogledat, katero talno oblogo bi kupil, ali laminat, ali dvoslojni parket, ali ploščice. Nikakor si ni vzel časa, tako da je na koncu prišel čas poroke in on je bil moja poročna priča, presenetil me je z darilom, da sem se dobesedno zlomil in razjokal, ker je darilo bilo dvoslojni parket za celo hišo, po moji izbiri.

Kako lahko ima eden človek toliko srca, da ti to kupi, saj nisem neumen, da ne vem, koliko stane dvoslojni parket, če bi sam polagal tla v hiši, bi verjetno zaradi denarja položil laminat, tako pa bom sedaj imel dvoslojni parket, skoraj nisem mogel sprejeti darila, on pa je to razložil z besedami ,da sem mu vedno stal ob strani, da sem mu vedno pomagal, bil ob njemu, ko me je potreboval in je dvoslojni parket mala stvar za vse kar sem jaz naredim zanj.

Imeti v življenju take prijatelje je neprecenljivo. Po poroki sem že prvi teden šel po dvoslojni parket, ko sem ga pripeljal domov sem še enkrat nazdravil z mojim prijateljem, sedaj tudi poročno pričo. Videl je, da mi to ogromno pomeni in da cenim kar mi je kupil, on pa je bil srečen, ko je videl srečo v mojih očeh, ko sva položila prvo sobo in se je dvoslojni parket zasvetil v vsej svoji lepoti. …

Novi pisarniški stoli so nas presenetili v našem podjetju

avtor Urednik dne

Včasih sem delal za firmo, kjer delavca niso preveč spoštovali, pisarniški stoli na katerih smo sedeli so bili grozni, malice so bile kratke in bolniških staležev niso ravno razumeli. Vsak dan ko sem prihajal v službo in se želel kaj pošaliti, so me vsi čudno in zamorjeno gledali. Zgodilo se je to, da sem po parih mesecih postal isti, kot vsi ostali , ker sem samo tako lahko funkcioniral z njimi. En dan pa mi je prekipelo, ko sem imel vsega dosti, ljudi, pisarniški stoli so škripali po pisarnah, kar me je vedno bolj nerviralo in dal sem odpoved.

Kmalu sem dobil novo službo v kateri sem bil zadovoljne, ni mi bilo težko narediti kakšne nadure in pisarniški stoli na katerih smo sedeli zaposleni so bili dobri. Takoj sem opazil, da se tukaj da nekaj na delavca, da jim je pomembno, da je delavec zadovoljen, tudi naše predloge so sprejeli in smo skupaj predebatirali določene stvari. Potem pa sem bil še bolj presenečen, ko smo eno jutro zagledali nove pisarniške stole. Nisem mogel verjeti, da sem v prejšnjem podjetju sedel na veliko slabšem stolu in niti pomislili niso, da bi jih zamenjali, kljub temu, da smo to prosili, tukaj pa nas presenetijo in te pisarniški stoli, na katerih smo sedaj sedeli zamenjajo za nove. Saj prejšnji sploh niso bili slabi.

To je podjetje, za katero delaš z veseljem in imaš rad svoje delo, ni ti težko priti delat, delati nadure, pisarniški stoli so takšni, da bi z veseljem še več sedel v njih, kot je potrebno. Veliko pomeni dobro vzdušje v podjetju in težko je danes to tudi najti. Če pati podjetje nudi to sproščenost, spoštovanje, ceni tvoje mnenje in delaš v dobrih delovnih pogojih, za nas so to dobro osvetljene pisarne in dobri pisarniški stoli, potem veš da si na pravem mestu in po novi službi niti ne hrepeniš. …

Pri delu sem si poškodoval prst in opornice za prst nisem nosil skoz

avtor Urednik dne

Z očetom sva urejala podstrešno stanovanje zame in kar naenkrat mi je padla deska po prstu in ga zvila navzdol, takšne bolečine še nisem imel, resnično me je bolelo in šel šem takoj k zdravniku, ker ni vedel kako je s prstom, se nisem branil opornice, ki mi jo je ponudil pred slikanjem, da mi je prst počival in me je tako manj bolel. Tako sem šel naprej na slikanje in imel sem srečo, da prst ni bil zlomljen, le hud udarec v prst in s tem poškodba in bolečina. Tako sem se vrnil nazaj k zdravniku, ki mi je predlagal, ga naj doma počivam in naj prsta ne obremenjujem, opornice pa tudi naj ne dajem dol, ker me bo prst tako veliko manj bolel.

Zdravnik mi je še dal tablete proti bolečini in tako sem šel domov, ker pa nisem mogel voziti avta z opornico, sem jo dal dol. Komaj sem pripeljal domov, kajti brez nje me je prst začel tako močno boleti, da sem komaj zdržal, doma sem spil tableto proti bolečini, opornice nisem dajal dol in šel sem počivat. Po dveh urah sem bil boljše, prst me ni več tako bolel in že sem začel delati in spet pomagati očetu, kajti stanovanje se je delalo zame in počutil sem se dolžnega, seveda je takrat nisem nosil. Povem vam, da se je bolečina kar hitro vrnila, vendar jaz sem delala, zvečer pa brez opornice nisem šel spat, tako sem delal skot dokler me prs ni več bolel. 

Vem, da sem si podaljšal zdravljenje, ker čez dan nisem nosil opornice, vendar se je dalo preživeti in delati stanovanje zame. Danes imam zdrav prst in stanovanje. Če pa bi takrat samo počival in opornice ne bi snel, še danes ne bi imel stanovanja, prst pa bi se enako pozdravil.

 …

Hčerka prijateljice obožuje plezalne stene

avtor Urednik dne

Včasih sem prav žalostna, da nekateri starši ne gledajo čisto nič na želje svojih otrok, tudi v primerih, ko bi to morali. Od moje prijateljice hčerka obožuje plezalne stene, ona pa se enostavno ne zmeni zato. Sama sem ji že malo namignila, da sem slišala od hčerke, da obožuje plezalne stene in zakaj je ne da plezat. Da bi se sedaj spomnila odgovora, pravzaprav ne, vem pa, da bi to bila idealna rešitev za njeno hčerko, ker je v teh letih ko je veliko premočna. 

Punčka je premočna za svoja leta, v šoli se ji posmehujejo, drugih športov nima rada, zelo žalostna je, ko imajo v šoli telovadbo, ker se ji posmehujejo v samem razredu pa ji tudi govorijo, da je predebela. Edino željo, ki ima hčerka pa so plezalne stene, ne vem kaj ta mama čaka, da je ne vpiše. Vem, da bi ji bilo finančno težko, a vidim tudi, da si sama kdaj pa kdaj privošči kar draga oblačila, tako da tudi tisti mesečni obrok za plezalne stene bi enostavno zmogla. 

Ko gledam to punčko se mi resnično zasmili, kako jo bo to otroštvo zaznamovalo in kako bodo njeni odvečni kilogrami vplivali na njen razvoj se ne ve, vem pa da bi plezalne stene rešile zelo veliko. Kako lepo jo je gledati, ko pleza po drevesih, pa čeprav z težavo, a ta njena želja ostaja, plezalne stene so ji všeč in rada bi to počela. 

Nič ne moremo, vse je odvisno od staršev, pa čeprav vidimo, da bi hčerki še kako pomagalo, da bi trenirala plezanje, pa imamo zvezane roke. To je to, to so družine in ne smeš se vtikati v njih. Sama bi rešitev za njene kilograme našla takoj, plezalne stene in nič sladkarij in punca bi bila lepa in vitka. V takih trenutkih sem jezna, njena strast so plezalne stene, zaradi mame pa je enostavno punčka z preveč kilogrami in neuresničenimi željami.

 …