Odločitev je bila težka, kajti ne da ne bi rada imela trenutne službe, potrebovala sem večjo plačo, zato sem se odločila za drugo službo, ki mi je bila ponujena, če bi prej vedela za karpalni kanal, predenj sem sprejela novo službo, bi sigurno ostala v stari.
Jaz pa sem videla samo dobre plati te službe, sedenje na toplem, v lepi pisarni, kjer imam svoj mir in večjo plačo na koncu meseca. To so bile vse moje prioritete zakaj sem se odločila za to službo, a po dveh mesecih sem doživela šok, ker sem dobila od zdravnika izvid karpalni kanal in priporočljiv operativni poseg. Prav nič mi ni bilo jasno, kako sem jaz lahko po dveh mesecih tako poškodovala zapestje. Začela sem se spraševati, kako bom nadaljevala mojo službo, kaj bom naredila, da bom lahko naprej delala. Šla sem po opornico, telovadila in razgibavala zapestje. Nikakor pa se nisem sprijaznila z dejstvom, da imam karpalni kanal in da bo potrebna operacija. Kakšna operacija, nočem operacije, sploh pa ne po dveh mesecih.
Prepričana sem bila, da sem preobremenila zapestje in da če bom sedaj naprej pazljiva, ne bom potrebovala operacije, kajti pozdravila bom karpalni kanal v to sem prepričana. Tako sem imela opornico na roki vedno, ko sem bila v službi, občasno sem jo dala dol in razgibavala zapestje. Bila sme tudi pazljiva, v kakšnem položaju imam roke. Vse to je pripomoglo, karpalni kanal sicer ni izginil, bolečine pa so bile veliko manjše, ponoči pa nisem imela več mravljincev v roki.
Več o težavah z zapestjem si lahko preberete na www.kirurgijaroke.si.
Prepričana sem, da človek danes zase lahko naredi ogromno, da se ne smeš prepustiti usodi in kar pravijo zdravniki, če bi jaz poslušala nasvet, bi sedaj imela bolniško in čakala bi na operativni poseg, ker karpalni kanal se operira, okrevanje pa je precej dolgo. Tega si ne morem privoščiti in do sedaj mi gre odlično z mojimi metodami.