Vreme je vedno lepše in toplejše in prav tako je paragliding vedno bolj pogosta stvar, ki jo vidim, ko pogledam v nebo. Ko sem se peljala na Gorenjsko, sem vdela kar precej paragliding padal, ki so umirjeno lebdela na nebu. Nikakor si ne morem predstavljati, kako to pravzaprav je, ko si enkrat tam gor. Verjetno na začetku ni tako mirno, ker še nisi navajen in je lahko za nekatere kar stresno. Mislim, pa da istim, ki je to resnično všeč zelo kmalu postane nekaj izjemno zanimivega in brez cesar ne morejo več o tem, ko so enkrat tam gor.
Mislim, da bi bilo pri meni to skoraj zagotovo nekaj podobnega, ker si zelo želim še zelo dolgo časa, da grem na nekaj takega in komaj čakam, da se mi ta želja uresniči. Včasih si milim, da to ne bo prav nič posebnega, potem pa ponovno pomislim na to, da bom, ne vem koliko metrov nad tlemi in se mi ni niti približno ne svita, kaj bi mi to lahko naredilo. Čeprav paragliding deluje nekaj zelo sproščujočega, se mi zdi, da na koncu to ne bo tako kot mislim. Vsaj prvi polet ne vem, kakšen bo zame, ker ne vem, kako bo moje telo reagiralo. Predvsem kako bodo moji možgani reagirali.
Vem, da je strah nekaj, kar lahko premagaš in mislim, da bo tudi paragliding nekaj, kjer bom strah z lahkoto premagala, saj imam vseeno občutek, da mi bo zelo všeč. Ne vem, ali sem se kadarkoli zmotila za kakšno stvar, da mi na koncu ne bi bila tako zelo všeč kot sem milila, da mi bo. Mislim, da sem za vse, kar sem si želela bila, kar zelo dobro prepričana in mi je bilo na koncu prav vse zelo všeč. Je pa res, da nikoli še nisem naredila česa podobnega, kakor je recimo paragliding, saj bo to najbolj adrenalinsko doživetje zame, ko bom šla na prvi polet.